Rekreacija v sezoni 2016 – 2017

Nova badmintonska sezona se začenja tudi v BK Smash Novo mesto.

Urnik igranja v sezoni 2016/2017:

OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN
Ponedeljek 19.30 – 21.00

Sreda 19.30 – 21.00

Začetek: ponedeljek, 19. september 2016

Termini so enaki kot v lanski sezoni.

Število igrišč: 4

Tudi letos bomo organizirali tečaj badmintona ali kakšno drugo obliko vodene rekreacije. Vsebino bomo priredili predvsem željam novih članov. Prosim, da informacije prenesete tudi morebitnim novim članom, ki so zelo dobrodošli.

Vsem, ki jih badminton zanima priporočam, da se oglasijo na enem od naših terminov rekreacije, kjer boste dobili vse informacije, ki vas zanimajo. Najbolje, da pridete kar s športno opremo, da začutite če vam vzdušje ustreza, potem pa se dogovorimo za naprej.

Zaradi spremembe načina upravljanja s športnimi objekti v MO Novo mesto, se je podražila najemnina za telovadnico. Članarina za letošnjo sezono bo zato spremenjena:

Letna članarina za celotno sezono 2016/2017:

· obisk rekreacije dvakrat tedensko 120 EUR

· obisk rekreacije enkrat tedensko 80 EUR

Članarino nakažite na račun Badmintonskega kluba Smash Novo mesto do 15.10.2016.

Številka računa pri NLB: 02970-0092265692

Vabljeni!

Marko Oblak

Novo mesto, 14. september 2016

Uvod v badminton

Badminton – šport za vsakogar

Badminton je dvoranski šport. S tem se najbrž ne boste strinjali tisti, ki lopar veselo vihtite na bližnjem travniku ali lastnem dvorišču. Čeprav tudi ta vrsta igranja prinaša sodelujočim kopico užitkov, pa se boste tisti, ki ste že kdaj poskusili igrati badminton v dvorani, strinjali, da gre na igrišču za povsem nekaj drugega kot na prostem. Veter ne usmerja peresno lahke žogice, zato leti tja, kamor ste jo poslali; zaradi ravne podlage je tekanje hitrejše in varnejše, igra pa mnogo bolj dinamična. Nepoznavalce preseneti ugotovitev, da je badminton vse prej kot “lahka” igra. Nasprotno, to je igra, pri kateri se tudi manj temperamentni igralci pošteno spotijo in zadihajo.

Badminton nam nudi široke možnosti igranja. Lahko igramo umirjeno, zmerno ali pa izrazito dinamično. Z nič, z malo ali z veliko znanja. Lahko smo igralci sredine, omejimo gibanje na nekaj korakov levo in desno, lahko pa ga igramo z vsemi značilnostmi tega športa. Torej z mnogimi kratkimi, hitrimi starti in sprinti, predkloni, razkoraki, obrati, poskoki. Udarci so lahko hitri in močni ali pa jih skoraj ni. Stil igranja je popolnima stvar naše želje in sposobnosti. Prav zato in zaradi dejstva, da je badminton šport, ki povečuje gibalne sposobnosti, je to igra, ki je idealna vadba za vsakega zdravega rekreativca.

Kot za vse dinamične športe tudi tu velja, da si je treba pred začetkom igre zares dobro ogreti vse mišice, si razgibati vse sklepe in izvajati vaje za raztegovanje. Slednje je koristno izvajati tudi na koncu in vsaj zmanjšali si bomo nadležne bolečine v mišicah, ki nastopijo čez dan ali dva pri manj treniranih. Ogrevanje pred igro bistveno zmanjša možnost poškodb med njo.

V azijskih državah, predvsem v Indoneziji, Koreji in Kitajski, je badminton nacionalni šport. Nič nenavadnega torej ni, da na velikih tekmovanjih in tudi na olimpijskih igrah na stopničkah stojijo predvsem poševnooki igralci. V Evropi je igra doživela razmah nekje od srede osemdesetih let naprej, najbolj priljubljena pa je prav gotovo v skandinavskih deželah. Po tekmovalnih uspehih je v ospredju Danska. Razviti severnjaki so hitro spoznali prednosti tega športa: za rekreativne potrebe se ga hitro naučimo, poškodb je malo, za gledalce je atraktiven, je relativno poceni in tudi komercialno zanimiv. Badminton se v razvitem svetu hitro razvija; gotovo tudi zato, ker se v primerjavi s tenisom igra na bistveno manjšem prostoru, torej potrebuje ta šport manj pokritih površin za rekreacijo istega števila ljudi.

Oprema za začetnike

Osnovno opremo za igro sestavljajo lopar, žogica, športni copati ter seveda športna obleka. Pri kupovanju loparja upoštevajte, da vrhunski in dragi loparji niso primerni za začetnike. Zahtevajo namreč natančno igro, ki jo zmorejo le igralci z izdelano tehniko. Na začetku verjetno take tehnike še ne boste imeli in žogica ne bo letela tja, kamor ste jo želeli poslati. Taki loparji so tudi manj trpežni, ob udarcu ob trd predmet radi počijo. Mnogo bolje bo, da si kupite soliden lopar, morda ne ravno najcenejši, ki ima tovarniško napete strune. Taki dopuščajo pri igri več napak, čeprav so za spoznanje težji (a redko kaj več kot 100 gramov). Pomembno je tudi, da se vam ročaj dobro prilega v dlan. In material? V uporabi so vsi materiali, ki so običajni tudi pri loparjih za tenis: les (definitivno odhaja), grafit, karbon, kevlar, boron in keramika.

Copati

Pri copatih je pomembno, da so to posebni copati za dvoranske športe, kar pomeni, da morajo odlično preprečevati drsenje (to je pri badmintonu zaradi številnih kratkih in hitrih startov ter ustavljanja prav posebej pomembno), biti morajo dovolj prožni, da ne ovirajo gibanja, in ne pretrdi (da ne pride do poškodb in žuljev, ki se pogosto pojavijo pri igralcih badmintona).

Žogice

Začetniki boste lažje igrali s plastično žogico, pa še cenejše bo. Plastična žogica je sicer dražja, vendar mnogo trpežnejša od take iz gosjih ali račjih peres. Pri tekmovalnem badmintonu se uporabljajo praviloma le pernate žogice.

Enhanced by Zemanta

Pravila pri badmintonu

PRVA BADMINTONSKA PRAVILA

Prva pravila je spisal John Lorraine Baldwin okrog leta 1868. Leta 1876 je J. Buchanan sestavil pravilnik z naslovom »Rules for the Anglo-Indian Game of badminton or Lawn Rackets (Pravila za anglo-indijsko igro badminton oziroma za igro z loparji na trati)«. Prva t.i. »Poona Laws (Poona pravila)« so prišla iz Indije leta 1873. Ta pravila je J.H.E. Hunt kasneje trikrat predelal. Huntova pravila je polkovnik S.S.C. Dolby uporabil kot osnovo za pisanje prvega badmintonskega pravilnika, t.i. »Laws of badminton (badmintonska pravila).«Dolby jih je izdal leta 1893 ob ustanovitvi Badmintonske zveze Anglije. Tem pravilom, ki so bila od takrat revidirana že večkrat, sledimo še danes. Kot zanimivost je treba omeniti, da so bile pred letom 1901, ko so bile osvojene današnje  mere igrišča, le-ta zelo različna, večina pa je bila okroglih. Nekoč so bile izmere večje od današnjih in ponavadi so na vsaki strani mreže igrali trije ali štirje igralci. Igre posameznikov so bile takrat še neznanka.

V prejšnji Jugoslaviji so bila prva pravila s kratkim opisom zgodovine in značilnosti igre izdana okoli leta 1956 v Zagrebu, avtor pa je bil prof. Miro Mihovilović. V Sloveniji smo dobili prva pravila leta 1968, ko je Danče Pohar prevedel originalna pravila v slovenščino. Od takrat je BZS, v skladu s spremembami pri IBF, pravila večkrat ustrezno revidirala.

 

PRAVILA IGRE

MREŽA – zgornji rob mreže je 155 cm nad tlemi, visoka je 76 cm.

ŠTETJE –  igra sestoji iz dveh dobljenih setov, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Set zmaga stran, ki prva zbere 21 točk. Če naredi napako server, dobi pravico serviranja nasprotnik. Vsaka napaka je točka za nasprotnika.(menjava). Pri rezultatu 20:20zmaga stran, ki prva doseže prednost dveh točk. Pri rezultatu 29:29, zmaga stran, ki prva osvoji trideseto točko.

Po prvem setu igralci zamenjajo polja.V tretjem, odločilnem nizu, pa morajo igralci menjati polja, ko ena stran prva osvoji 11 točk.

SERVIS – pri serviranju mora igralec udariti žogico pod pasom tako, da je glava loparja očitno niže od ročaja.

Igralci servirajo iz desnega servisnega in sprejemajo servis v desnem sprejemnem polju, kadar ima server v tem setu nič ali sodo število točk.

Igralci servirajo iz levega servisnega in sprejemajo servis v levem sprejemnem polju, kadar ima server v tem setu liho število točk.

Igralec, ki servira in igralec, ki sprejema servis, morata stati vsak v svojem servisnem polju, dočim je položaj njunih partnerjev poljuben.Takoj po sprejemu servisa pa lahko udari žogico katerikoli igralec.

 

NAPAKE PRI SERVIRANJU

  1. če udari igralec žogico nad pasom,
  2. če glava loparja ni očitno obrnjena navzdol tako, da je celotna glava loparja pod nivojem ročaja,
  3. če server ne stoji z obema nogama na tleh,
  4. če server stoji na črti ali v napačnem servisnem polju,
  5. če server namenoma zavlačuje z izvedbo servisa ali pri servisu »fintira«,
  6. če žogica ne preleti mreže ali če pade v napačno servisno polje ali pade izven servisnega polja,
  7. če sprejemalec stoji na črti ali ne stoji  v svojem servisnem polju
  8. če sprejemalec namenoma odlaša s sprejemom servisa ali se premakne še preden je servis izveden.

NAPAKE V IGRI

  1. če  pade žogica izven igrišča (out),
  2. če žogica leti pod ali skozi mrežo,
  3. če žogica ne uspe preleteti mreže,
  4. če se žogica dotakne stropa ali sten,
  5. če igralec udari žogico še preden je preletela mrežo na njegovo stran ( vendar lahko  igralec, ki je udaril žogico na svoji strani mreže, sledi žogici z loparjem preko mreže v smeri udarca),
  6. če igralec z nepravilnim udarcem dvakrat udari žogico ( dvojna žoga),
  7. če se igralec dotakne mreže s telesom, obleko ali opremo dokler je žogica še v igri,
  8. če  v igrah dvojic oba partnerja udarita žogico drug za drugim, še preden je preletela mrežo,
  9. če žogico zadene igralca ne glede na to, ali je stal v  ali izven igrišča,
  10. če igralec ovira nasprotnika.

SPLOŠNO –  server ne sme izvesti servisa, dokler sprejemalec ni pripravljen. Šteje se, da je sprejemalec pripravljen, če poskusi vrniti servis. Če ima igralec priložnost zabiti žogico proti tlom, ko je žogica v bližini mreže, nasprotnik ne sme vzdigniti loparja navpično v upanju, da bo žogica zadela lopar in se odbila nazaj (to je oviranje nasprotnika), vendar si  lahko z loparjem zaščiti obraz.Igra mora biti neprekinjena od začetka do konca, vendar je dovoljen odmor 5 minut pred tretjim, odločilnim nizom, če kateri od igralcev to zahteva.

Žogica, ki pade na črto je dobra, ker so črte vštete v mere igrišča.Šteje samo točka dotika kapice žogice s podom igrišča, ne glede na to, kje se v tem trenutku nahaja večina žogice ( pernati del).

Za igre posamezno veljajo notranje, za igre dvojic pa zunanje vzdolžne črte; pri serviranju v dvojicah velja predzadnja črta. Črte so debele 4 cm  in so vštete v izmere badmintonskega igrišča.

 

NAPOTKI ZA LAŽJE SPREMLJANJE IGRE

IGRA POSAMEZNO – v igrah posamezno poskušajo igralci z menjavanjem dolgih in kratkih žog po kotih prisiliti nasprotnika, da čim bolj in čim dlje teče, se s tem utrudi, ali zamudi udarec tako, da vrne slabšo žogo, nasprotnik pa poskuša s tolčenjem doseči točko.Običajno se pri igri posamezno tolče samo slabo ali prekratko vrnjene žogice, ki jih nasprotnik ne more ubraniti, Če nasprotnik vrne tolčeno žogico in jo lepo plasira, bi se napadalec preveč izčrpaval, ker bi moral zelo hitro pokrivati celo igrišče.

IGRA DVOJIC – servis in sprejem servisa sta zelo pomembna udarca. Servis mora biti čim niže nad mrežo, da ga sprejemalec servisa ne more takoj zatolči.Visok servis uporabljamo bolj za presenečenje, če se je sprejemalec lahkomiselno pognal na mrežo.Igralec, ki sprejema servis mora težiti k temu, da čim prej skoči proti mreži in odbije žogico v čim višji legi, da jo ima možnost usmeriti navzdol. Tako mora nasprotnik žogico dvigniti in s tem si je sprejemalec servisa priboril napad. V igri dvojic praviloma vsako visoko žogico tolčemo in skušamo z napadom osvojiti točko, kajti pri mreži imamo partnerja, ki bo prestregel, ali zatolkel slabo vrnjene kratke žogice. Takšen napadalni položaj igralcev imenujemo »spredaj –zadaj«. Dvojica, ki se brani zavzame obrambni položaj »levo-desno«, ker en sam igralec ne zmore braniti vse širine igrišča. V igri mešanih dvojic je še posebej pomembno igrati napadalno ( za nobeno ceno ne dvigniti nasprotniku uporabne žogice), ker je že običajen položaj igralcev napadalen. Ženska namreč zaradi slabših telesnih sposobnosti težje obvlada zadnji del igrišča, ker to zahteva precej grobe moči, zato pa s pridom izkorišča svoj prefinjen občutek in natančnost v igri na mreži, medtem ko moški z močjo obvladuje zadnji del igrišča.